O avtorjih
MILAN PETEK LEVOKOV
Rojen leta 1960 na Ptuju, otroštvo je preživel v Veliki Nedelji (pri Ormožu), po študiju prava na ljubljanski univerzi pa že vrsto let živi v Novi Gorici, kjer dela kot sodnik. Piše romane, kratko prozo ter poezijo; v okviru kratke proze se je preizkusil skoraj v vseh zvrsteh in žanrih, saj piše znanstveno fantastiko, humor in satiro, postmoderno prozo, realistične novele za odrasle in kratko prozo za otroke in mladino ter literarne potopise in reportaže. Za oddajo Lahko noč, otroci na Radiu Slovenija je prispeval že več kot sto svojih pravljic. Doslej ima 30 samostojnih knjižnih izdaj, njegova proza pa je objavljena tudi v antologijskih zbirkah z drugimi avtorji.
ALEKSANDRA JELUŠIČ
Rojena leta 1976 v Mariboru. Po študiju ekonomije na Ekonomsko poslovni fakulteti V Mariboru se je preselila na Ptuj, kjer že vrsto let živi in dela. Zaposlena je v podjetju Talum kot svetovalka za odnose z javnostmi. Piše poezijo in kratko prozo. Izdala je knjigo kolumn, fotografij in pesmi, letos pa je izšla njena pesniška zbirka Z jezikom ti pišem pesem. Je urednica strokovnega časopisa Aluminij, že vrsto let pa piše potopise in intervjuje za različne časopise in revije. Ukvarja se tudi s fotografijo. Aleksandra Jelušič je bila idejna, vsebinska in oblikovna pobudnica revije ter je tudi oblikovala prelom strani.
SAMO M. STRELEC
Rojen leta 1966 na Ptuju. Študiral gledališko in radijsko režijo na AGRFT v Ljubljani ter na Visoki šoli za igralsko umetnost “Ernst Busch” v Berlinu. Vodil je gledališko skupino Zato na Ptuju in je zaslužen za ponovna profesionalizacija Gledališča Ptuj. Štiri leta je bil direktor Gledališča Ptuj, pobudnik ideje za festival monodrame in natečaja mlada dramatika, SKUP-a, festivala komornih gledališč ter programski direktor Drame Sng Maribor. Leta 2007 na AGRFT izvoljen v docenta za gledališko in radijsko režijo. Na študijski smeri Medijske komunikacije je predaval predmet režija in realizacija. Leta 2008 je ustanovil zavod Novi Zato.
SANDRA POŽUN
Rojena leta 1972 v hrvaškem Zadru, otroštvo preživela v Bujah v hrvaški Istri, po končani srednji šoli se je preselila na Ptuj, kjer živi in ustvarja. Zaposlena v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru kot arhivarka. Ženska, neskončno zaljubljena v fotografijo in morje. Izraža se s fotografiranjem aktov, na ta način izraža svoja čustva, sanje, želje, strahove, misli, upanja … Fotografija je zanjo najboljša terapija. Udeležila se je nekaj skupinskih razstav, prav tako je imela tudi že kar nekaj samostojnih razstav doma in v tujini, za svoje delo je prejela tudi nekaj nagrad v Sloveniji in tujini.
ROBERT TITAN FELIX
Rojen leta1972. Pesnik, pisatelj, publicist in urednik. Diplomiral iz slovenskega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti v Mariboru. Izdal pet pesniških zbirk, Carpe diem!, Magnifikat, Benedictus, Pesem o razbitem času in Pekel spomladi, pet samostojnih romanov, Portal, Kri na dlaneh, Sanja in samostan, Pontifikat in Volosova čreda, s Štefanom Kardošem in Normo Bale sodeloval pri romanesknem projektu Sekstant in z Lučko Zorko spisal pravljico Grimolda. Piše tudi kritike, eseje in publicistična besedila. Doslej zabeležil nekaj revijalnih prevodov proze in poezije v hrvaščino, nemščino in madžarščino, tudi sam pa se ob ostali dejavnosti sporadično ukvarja s prevajanjem.
SANDRA JAZBEC
Rojena leta 1982 v Novem mestu. V septembru 2010 je na ljubljanski Filozofski fakulteti pridobila naziv univerzitetne diplomirane etnologinje in kulturne antropologinje ter v času, ki je sledil, objavila nekaj znanstvenih, publicističnih člankov in monografijo. Pol desetletja kasneje na isti akademski ustanovi snuje doktorsko disertacijo na temo »Uspeh in Slovenci: Zasnova Mesta uspehov na Slovenskem v dvorcu Turnišče«. Zato, ker je izjemna občudovalka Ptuja in dvorca Turnišče ter kulturne dediščine ne jemlje vnemar.
VANJA LEBAR
Rojena leta 1974, v Murski Soboti. Študirala je na univerzi v Ljubljani, FF na Oddelku za pedagogiko in andragogiko. Kot šolska svetovalna delavka je službovala v Mariboru, M.Soboti, Razkrižju in Celju. Zdaj že vrsto let živi v M.Soboti. Aktivna je na področju vzgoje in izobraževanja, projektnega vodenja in zavarovalništva.
Zadnjih nekaj let je po Sloveniji aktivna s predstavitvami avtorskega značaja. Iz imena je naredila didaktično igro. Njeno kreativno pisanje sloni na zbranih in sestavljenih 5000–ih besednih oblikah.
BOŠTJAN KORAŽIJA
Rojen leta 1974 na Ptuju. Zaveden, korajžen Haložan, zaljubljen v griče in dušo svoje rodne pokrajine. Ljudje ga poznajo kot ptujskega knjižničarja, zaposlenega v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju, kjer dela že osemnajst let. Je vsestranski ustvarjalec, pesnik, slikar, poleg maternega jezika piše pesmi še v nemškem in angleškem jeziku. S svojimi deli je sodeloval na veliko literarnih večerih, doma in v tujini. Leta 1994 je s prijateljem izdal pesniško zbirko »Bojevnika brez obraza«. Zanima ga filozofski, socialni in trajnostni vidiki življenja, kar se odraža tudi v njegovem umetniškem ustvarjanju in poklicnem življenju. Živi po načelu »Pazi nase in na druge, vsak dan napravi kakšno dobro delo, podari nasmeh, poljub ali stisk roke, da bo ta svet zaradi tebe postal boljši in lepši.
JANJA J.RAK
Rojena 1963. leta v Postojni. Klasično gimnazijo zaključila v Kamniku, nakar na Zdravstveni fakulteti diplomirala kot radiološka inženirka. Ker pa vrag semintja zareže v življenje, po poškodbi hrbtenjače leta 1987 ni več mogla opravljati svojega poklica. Parapleginjo je administrativno delo dolgočasilo, zato je sledila svojemu daru in strasti. Zaljubljenka v besede zdaj že 15 let lektorira različne tekste. Lani je vnovič postala urednica in lektorica Izziva, revije ljubljanskega društva paraplegikov. Povabilo med 'Provincijalce', da pod drobnogledom križem kražem preveri njihove članke, ji je v izziv in ponos.
MIROLJUB STOJANOVIĆ MIŠA
Moja priča počinje 10. avgusta leta 1956., u bolnici "Narodni front" u istoimenoj ulici u srcu Beograda. “Moj život je protkan tananim nitima umetnosti, od muzike preko fotografije, likovne umetnosti... do dizajna i WEB kreacija“. Diplomirani inženjer informatičkih nauka, zaposlen u Narodnoj biblioteci Srbije na poslovima digitalizacije, živim u Beogradu. Zaljubljenik u fotografiju, 4 samostalne izložbe, 25 godina se bavio pevanjem u horovima, solista hora. Oženjen, imamo sina Miloša od 19 godina.
OLENA PLANČAK-SAKAČ
Rođena u Ruskom Krsturu 1961. godine. Više od trideset godina živi i radi u Novom Sadu. Završila je Filozofski fakultet, studijsku grupu Jugoslovenske književnosti i srpskohrvatski jezik u Novom Sadu. Od 1988. godine radi u NIU "Ruske slovo" na poslovima lektora, zatim novinara, a od 2000. godine do danas na mestu urednika rubrika za kulturu i obrazovanje. Četiri godine je uređivala dodatak za književnost "Literaturne slovo", bila je član konkursnih komisija za izbor najboljih drama koje je raspisivala NIU "Ruske slovo", kao i recenzent u ocenjivanju knjiga. Piše književnu i pozorišnu kritiku.
